gorizia

ŽELEZNIŠKI MOST V GORICI

Alessio VENTURINI
Giacomo MILANO

ZGODOVINA

Brv v četrti Stražice (Straccis) predstavlja pomemben zgodovinski in kulturni element mesta Gorica. Zametki brvi segajo v začetek 20. stoletja, ko je razvoj v tem okolišu zahteval hitro povezavo med Podgoro (Piedimonte) in tovarnami na nasprotni obali Soče ter tako povezal številne dele mesta Gorica.
Sprva je bil mostiček zgrajen kot lesena pešpot, ki je bila skozi čas podvržena različnim preizkušnjam. Nemirna reka, ki je večkrat poplavljala, in vojne bitke so lesen mostiček večkrat poškodovale. Leta 1947 so ga obnovili, že leta 1960 pa je lesena konstrukcija postala neuporabna in so jo zato nadomestili z armiranobetonskim mostičkom širine 2,5.
Jeseni 1961 (18. oktobra) je reka Soča močno narastla in porušila dva stebra in tri razpone. Zaradi nepopravljive škode so se odločili za temeljito prenovo, ki je bila dokončana leta 1972. Takrat so mostiček razširili na 5 m, spremenili dolžino razponov, dodatno utrdili opornike in stebre ter tako omogočili prehod lažje motoriziranega prometa.
Fondo Mischou, Fondazione Carigo, Anonimo: Gorizia - Görz - Il ponte della Meridionale
Vincenz Shulser, Eisenbhan - Post Dampfschiffahrts und telegrafen-karte des Osterreichischen Kaiserstaates, Wien 1863 (Collezione privata Alessandro Puhali)
Fondo Mischou, Fondazione Carigo, Anonimo: Gorizia - Il ponte bombardato della ferrovia Meridionale

TEHNIKA

Železniški most čez reko Sočo na kilometrski točki 32+130 pri Gorici, predstavlja izjemen inženirski podvig.
Njegova konstrukcija vključuje 10 lokov, vsak z razponom približno 20 m, prečno širino 9,25 m in višino loka okoli 10 m. Vsak razpon je sestavljen iz polkrožnega kamnitega loka, katerega ključna debelina v območju vznožja mostu znaša približno 1 m. Pri gradnji so uporabili bloke lokalnega apnenčastega kamna, razen pri razponih 4, 5, 6 in 7, ki so bili zaradi poškodb med prvo svetovno vojno obnovljeni z armiranim betonom. Zidani loki so prekriti z armiranim ometom. Železniška proga je dvotirna, napaja jo enosmerni tok s 3 kV, pri čemer je največja dovoljena hitrost 90 km/h.

TEHNIKA

Železniški most čez reko Sočo na kilometrski točki 32+130 pri Gorici, predstavlja izjemen inženirski podvig.
Njegova konstrukcija vključuje 10 lokov, vsak z razponom približno 20 m, prečno širino 9,25 m in višino loka okoli 10 m. Vsak razpon je sestavljen iz polkrožnega kamnitega loka, katerega ključna debelina v območju vznožja mostu znaša približno 1 m. Pri gradnji so uporabili bloke lokalnega apnenčastega kamna, razen pri razponih 4, 5, 6 in 7, ki so bili zaradi poškodb med prvo svetovno vojno obnovljeni z armiranim betonom. Zidani loki so prekriti z armiranim ometom. Železniška proga je dvotirna, napaja jo enosmerni tok s 3 kV, pri čemer je največja dovoljena hitrost 90 km/h.
Fondo Mischou, Fondazione Carigo, Anonimo: Gorizia - Il ponte bombardato della ferrovia Meridionale

SEDANJOST

Po nesreči na mostu Morandi v Genovi leta 2018, ko je bil porušen del cestnega mostu, so italijanske cestne uprave sprožile obsežno kampanjo preverjanja in spremljanja stanja mostov, ki je vključevala tudi ta most. Preverjanja so razkrila znake strukturnega propadanja, predvsem močno obrabljenost izpostavljenih železnih elementov ter zamakanje.
Za zagotovitev varnosti konstrukcije so bili predlagani štirje možni scenariji sanacije, pri čemer se ocenjeni stroški gibljejo med 1 in 8,8 milijona evrov, načrtovani posegi pa vključujejo seizmične in statične izboljšave.
Zaenkrat je bila izvedena izboljšava, ki se nanaša na varnost ograj, kar zagotavlja večjo varnost pešcev in kolesarjev, ki mostiček uporabljajo vsakodnevno.
Anonimo, Gorizia - Ponte ferroviario e Ponte 9 Agosto sull’Isonzo, Fondo Mischou, Fondazione Carigo
Fig.1 Anonimo, Gorizia - Ponte ferroviario (Collezione privata Alessandro Puhali) Fig.2 Fondo Mischou, Fondazione Carigo, Anonimo: Gorizia - Ponte Ferroviario sull’Isonzo
icona foto

UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA

Fotografija Moreno Maggi