UMETNIŠKA FOTOGRAFIJA
Fotografija Moreno Maggi
ajba pri kanalu
ŽELEZNIŠKI MOST V AJBI PRI KANALU
Gorazd HUMAR
ZGODOVINA
NOBENA VOJNA NI PRIZANESLA NEKDANJEMU KAMNITEMU MOSTU
V Ajbi pri Kanalu je bil čez reko Sočo leta 1906 zgrajen velik železniški kamniti most, ki zaradi porušitve med 2. svetovno vojno ne obstaja več. Žal je kljub svoji velikosti stal vedno neupravičeno v senci le okoli 15 km oddaljenega in slavnejšega Solkanskega mostu. Zgrajen je bil na Bohinjski progi, ki je predstavljala najtežji del celotne 2. železniške povezave med zahodnim avstrijskim industrijskim zaledjem in pristaniščem v Trstu.Že devet let po otvoritvi je leta 1915 Bohinjska proga z nastankom soške fronte povsem spremenila svojo vlogo in svoj značaj. Med 3. soško bitko oktobra 1915 se je avstro-ogrska vojska zaradi silovitega pritiska italijanskih enot umaknila pri Kanalu na levi breg Soče. In pri tem umiku je avstro ogrska vojska razstrelila srednjega od treh 40 m lokov mostu v Ajbi. Kmalu po preboju pri Kobaridu je spomladi 1918 avstro ogrska vojska na mestu porušenega loka postavila železni mostni provizorij tipa Roth Waagner in promet je spet stekel. Leta 1927 so Italijanske državne železnice porušeni lok nadomestile z novim kamnitim lokom. Med 2. svetovno vojno je bil most pogosta tarča zavezniških letal, ki so v več napadih s kar 800 bombami porušile taisti srednji lok, ki je že bil enkrat porušen v 1. svetovni vojni. Dokončno je bil most med letalskimi napadi v celoti uničen februarja 1945. Takoj po vojni je bil pod zavezniško upravo na še ohranjenih stebrih mostu ponovno postavljen železni mostni provizorij tipa Roth Waagner, ki je tam stal vse do leta 1954, ko je zraven porušenega mostu nastal novi most, ki tam stoji še danes.
Vir: Tolminski muzej:Most med gradnjo, l. 1905
Vir Tolminski muzej: Porušeni lok mostu, l.1915
Iz knjige: Paul Sejourné, Grandes voûtes, Volume 3, 1913
TEHNIKA
OPIS PRVOTNEGA MOSTU – 1906
Most je s tremi loki razpona 40 m in z enim lokom razpona 30 m ter skupne dolžine 242,5 m veljal ob času izgradnje leta 1906 za najdaljši kamniti most na avstro ogrskih železnicah in za tretji najdaljši kamniti most med železniškimi progami v svetovnem merilu. Debelina treh velikih lokov je v spodnjem delu loka (peta loka) znašala 2,10 m, medtem ko je v temenu loka znašala le 1,40 m. Posebno pozornost zaslužita velikost in oblika stebrov mostu, predvsem tistih dveh stebrov, ki sta ležala neposredno v strugi reke Soče, saj sta oba stebra nenavadno masivna. Na prvi pogled nesorazmerne dimenzije obeh stebrov mostu v strugi Soče si lahko razlagamo le, če vemo, da so bili vsi pomembnejši objekti Bohinjske proge dimenzionirani tudi v skladu s posebnimi zahtevami avstrijskega generalštaba, ki so predvidevale vlogo in obnašanje mostnih konstrukcij v vojnih razmerah.Na mostu je bila leta 1906 postavljena litoželezna ograja, ki je nastala v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja. Na obeh straneh mostu sta bili zgrajeni veliki utrdbi za obrambo mostu.
OPIS NOVOZGRAJENEGA MOSTU – 1954
Leta 1954 je bil vzporedno z linijo porušenega kamnitega mostu zgrajen nov železobetonski ločni most. Nosilno konstrukcijo mostu predstavlja 6 lokov, ki imajo vsi enake razpone po 25 m, skupna dolžina celotnega mostu pa je 242 m in je praktično enaka dolžini prejšnjega mostu. Zanimivost mostu povečuje obloga bočnih sten mostu, ki je izvedena iz ročno klesanih kamnitih plošč, ki na nek način spominjajo na nekdanji kamniti most. Zaradi trase novega mostu so morali odstraniti tudi obe vojaški utrdbi ob mostu, na novi most pa je bila postavljena tudi nova ograja, saj je bila prejšnja ograja ob porušitvi mostu povsem uničena. .V strugi Soče so še danes vidni ostanki stebrov starega mostu, ki spominjajo na nekdanji kamniti most v Ajbi, ki je bil skupaj s Solkanskim mostom eden zadnjih velikih kamnitih mostov v zgodovini človeške civilizacije.
TEHNIKA
OPIS PRVOTNEGA MOSTU – 1906
Most je s tremi loki razpona 40 m in z enim lokom razpona 30 m ter skupne dolžine 242,5 m veljal ob času izgradnje leta 1906 za najdaljši kamniti most na avstro ogrskih železnicah in za tretji najdaljši kamniti most med železniškimi progami v svetovnem merilu. Debelina treh velikih lokov je v spodnjem delu loka (peta loka) znašala 2,10 m, medtem ko je v temenu loka znašala le 1,40 m. Posebno pozornost zaslužita velikost in oblika stebrov mostu, predvsem tistih dveh stebrov, ki sta ležala neposredno v strugi reke Soče, saj sta oba stebra nenavadno masivna. Na prvi pogled nesorazmerne dimenzije obeh stebrov mostu v strugi Soče si lahko razlagamo le, če vemo, da so bili vsi pomembnejši objekti Bohinjske proge dimenzionirani tudi v skladu s posebnimi zahtevami avstrijskega generalštaba, ki so predvidevale vlogo in obnašanje mostnih konstrukcij v vojnih razmerah.Na mostu je bila leta 1906 postavljena litoželezna ograja, ki je nastala v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja. Na obeh straneh mostu sta bili zgrajeni veliki utrdbi za obrambo mostu.
OPIS NOVOZGRAJENEGA MOSTU – 1954
Leta 1954 je bil vzporedno z linijo porušenega kamnitega mostu zgrajen nov železobetonski ločni most. Nosilno konstrukcijo mostu predstavlja 6 lokov, ki imajo vsi enake razpone po 25 m, skupna dolžina celotnega mostu pa je 242 m in je praktično enaka dolžini prejšnjega mostu. Zanimivost mostu povečuje obloga bočnih sten mostu, ki je izvedena iz ročno klesanih kamnitih plošč, ki na nek način spominjajo na nekdanji kamniti most. Zaradi trase novega mostu so morali odstraniti tudi obe vojaški utrdbi ob mostu, na novi most pa je bila postavljena tudi nova ograja, saj je bila prejšnja ograja ob porušitvi mostu povsem uničena. .V strugi Soče so še danes vidni ostanki stebrov starega mostu, ki spominjajo na nekdanji kamniti most v Ajbi, ki je bil skupaj s Solkanskim mostom eden zadnjih velikih kamnitih mostov v zgodovini človeške civilizacije.
Iz knjige: Paul Sejourné, Grandes voûtes, Volume 3, 1913
Vir PANG: Most takoj po letu 1906
Foto G. Humar: Most danes