gorizia

MOST NA REGIONALNI CESTI SR117

Eros ALLONE

ZGODOVINA

V sedemdesetih letih se je pojavila potreba po povezavi mesta Gorica (Gorizia) z zaledjem. Cilj projekta je bila povezava mesta Gorice z državno cesto 56, ki je na relaciji Krmin (Cormons), Koprivno (Capriva), Sv. Lovrenc ob Soči (S.Lorenzo Isontino), Moš (Mossa), in Ločnik (Lucinico).
V okviru tega projekta je bila predvidena tudi povezava z industrijsko cono mesta, pri čemer je most na reki Soči, dokončan v začetku osemdesetih let, predstavljal njen osrednji element. Ob koncu devetdesetih let je cesta SR 117 v občini Gorica, na kateri stoji most, prešla pod regionalno upravljanje.
V letih 2019 in 2022 so bile izvedene različne ocene stabilnosti mostu zaradi zahtev za prevoz izrednih tovorov. Leta 2023 je bila opravljena natančna analiza potresnega stanja, kar je omogočilo boljše poznavanje stanja strukture.
Fotografija: G. Bartelloni
Fig.1 Fotografija: E. Allone Fig.2 Fotografija: G. Bartelloni

TEHNIKA

Most se razteza na dolžini približno 530 m, kar vključuje povezovalne elemente na obeh bregovih reke (oporniki), in je sestavljen iz 15 razponov z dolžinami od 30 do 40 m. Enotno vozišče, široko 10 m, vključuje en vozni pas v vsako smer ter stranski robni pas na obeh straneh. Bočno ga omejujejo jeklene varnostne ograje (guard rail). Nosilcev je 15, med seboj so povezani s prečnim vezmi iz neoprena in sestavljeni iz betonske plošče, ki jo podpirajo 4 tramovi v obliki dvojne črke T iz armiranega betona. Tramovi so med seboj povezani s 4 prečnimi nosilci in razpon razdelijo na 3 enake dele. Vertikalni elementi so vliti iz armiranega betona v obliki polkrožnih presekov, pri čemer povezava z nosilcem poteka preko podstavkov in opornikov. Tudi oporniki so vliti iz armiranega betona, pri čemer je opornik na vzhodu postavljen na skalno pobočje iz peščenjaka, opornik na zahodu pa štrli preko obstoječega nasipa.

TEHNIKA

Most se razteza na dolžini približno 530 m, kar vključuje povezovalne elemente na obeh bregovih reke (oporniki), in je sestavljen iz 15 razponov z dolžinami od 30 do 40 m. Enotno vozišče, široko 10 m, vključuje en vozni pas v vsako smer ter stranski robni pas na obeh straneh. Bočno ga omejujejo jeklene varnostne ograje (guard rail). Nosilcev je 15, med seboj so povezani s prečnim vezmi iz neoprena in sestavljeni iz betonske plošče, ki jo podpirajo 4 tramovi v obliki dvojne črke T iz armiranega betona. Tramovi so med seboj povezani s 4 prečnimi nosilci in razpon razdelijo na 3 enake dele. Vertikalni elementi so vliti iz armiranega betona v obliki polkrožnih presekov, pri čemer povezava z nosilcem poteka preko podstavkov in opornikov. Tudi oporniki so vliti iz armiranega betona, pri čemer je opornik na vzhodu postavljen na skalno pobočje iz peščenjaka, opornik na zahodu pa štrli preko obstoječega nasipa.
Fig.1 Fotografija: E. Allone Fig.2 Fotografija: G. Bartelloni

SEDANJOST

Na mostu se trenutno odvija zgolj vozni promet z voznim pasom v vsako smer ter s stranskima pasovoma. Zaenkrat še ni predviden nadaljnji razvoj funkcij, ki naj bi jih most opravljal. Most omogoča nemoten pretok prometa na tem cestnem omrežju.
Fotografija: E. Allone