Il fiume Isonzo e i suoi ponti
Go! Gorizia 2025

ŽELEZNIŠKI MOST V AJBI PRI KANALU

MOST V KANALU

CESTNI MOST V DESKLAH

ŽELEZNIŠKI MOST V SOLKANU

BRV ČEZ SOČO V SOLKANU

Osimski Most

MOST V ZAGRAJU

PEVMSKI MOST

MOST STRAŽICE

ŽELEZNIŠKI MOST V GORICI

REKA

SOČA

IN NJENI MOSTOVI

Zgodovina, tehnika, arhitektura,
okolje, krajina.

SLOVENIJA

  1. Most Beruna
  2. Napoleonov Most
  3. Most v Mostu na Soči
  4. Železniški Most v Ajbi
  5. Most v Kanalu
  6. Cestni Most v Desklih
  7. Železniški Most v Solkanu
  8. Cestni Most v Brda – Osimski Most
  9. Brv čez Sočo v Solkanu

ITALIJA

10. Pevmski Most

11. Most Stražice

12. Železniški Most v Gorici

13. Most 9. Avgusta

14. Most SR117

15. Avtocestni Most Vileš–Gorica (A34)

16. Rimski Most na Majnici

17. Brv pri Gradišču

18. Most v Zagraju

19. Železniški Most pri Zagraju

20. Avtocestni Most Palmanova – Trst (A4)

21. Most v Pierisu

22. Most na Cesti SS14 pri Pierisu

23. Most Trži–Gradež

23

23. MOST TRŽI-GRADEŽ

22

Most na Cesti SS14 pri Pierisu

21

Most v Pierisu

20

Avtocestni Most Palmanova – Trst (A4)

19

Železniški Most pri Zagraju

18

Most v Zagraju

17

Brv pri Gradišču

16

Rimski Most na Majnici

15

Avtocestni Most Vileš–Gorica (A34)

14

Most SR117

13

Most 9. Avgusta

12

Železniški Most v Gorici

11

Most Stražice

10

Pevmski Most

9

Brv čez Sočo v Solkanu

8

Cestni Most v Brda – Osimski Most

 

7

Železniški Most v Solkanu

 

6

CESTNI MOST V DESKLAH

 

5

Most v Kanalu

 

4

Železniški Most v Ajbi

 

3

Most v Mostu na Soči

 

2

Napoleonov Most

 

1

Most Beruna

 

REKA
SOČA

IN NJENI MOSTOVI

Reka Soča izvira v dolini Trente, ki se po 136 km – od katerih preteče 100 km po slovenskem ozemlju in 40 km po Italijanskem – izlije v Tržaški zaliv.

Pot jo pelje skozi Bovec (Plezzo), Kobarid (Caporetto), Tolmin (Tolmino), Solkan (Salcano), Novo Gorico (Nuova Gorizia), Gorico (Gorizia), Gradišče (Gradisca), Zagrai (Sagrado), Foljan (Fogliano), Špeter ob Soči (San Pier d’Isonzo), Fiumicello, Škocjan ob Soči (San Canzian d’Isonzo) in Staranzano.

Po zgornjem toku, ki teče skoraj kot hudournik skozi osupljivo naravno kuliso Trente, si utira pot med zavoji, soteskami, ozkimi grli skalnate skorje ter manjšimi slapovi, za Bovcem pa se v srednjem toku postopoma razširi. V spodnjem toku se postopoma prelevi v mogočno reko, ki slovi po edinstveni smaragdno zeleni barvi svojih voda.

Ob vstopu na italijansko ozemlje pri Gorici se tako tesno prepleta s pokrajino, da ji ta dolguje celo svoje ime – Posočje (Isontino). Nazadnje, v povsem preoblikovanem naravnem okolju, obdana z bujnim rastjem in vijugastimi meandri, doseže Jadransko morje, v katerega se po razburljivem potovanju spokojno izlije.

Razstava
brez meja

Tako kot vse reke tudi reka Soča predstavlja naravno ločnico v prostoru, zato je človek skozi stoletja stremel k povezovanju njenih dveh bregov. Tako so nastali umetelno in domiselno grajeni mostovi, ki jih želi ta razstava predstaviti. Pripovedovala bo o njihovih zgodovinskih usodah, gradbeni tehniki, uporabljenih materialih ter pogledih v prihodnost.

Gre za pripoved o zgodovini prostora, ki ga oblikuje reka Soča, ter o družbenih, političnih in kulturnih tokovih, ki so ta prostor pomembno zaznamovali.

Pripoved o rušenjih, ki so jih povzročile številne vojne, in o poznejših obnovah, sega od vpadov barbarskih ljudstev do tragičnih dveh zadnjih svetovnih vojn.

Zgodba o mostovih,
ki jo je treba povedati
tudi skozi oči inženirjev.
Moških in žensk, ki imajo nalogo,
da jih načrtujejo, prilagajajo novim potrebam,
po potrebi popravljajo in –
kot v tem primeru –
pripovedujejo tudi njihovo zgodbo.